Majhne pozornosti in borovničeva pita

Majhne pozornosti so drobni utrinki v našem vsakdanu, ki nas napolnijo z veseljem, s pozitivno energijo…  lahko pridejo od drugod kot prijazen nasmeh, spodbudne besede, kot…  doma izdelano  maslo, rukola z domače gredice… ali pa si jih podarimo sami – že v  opažanju sveta okrog sebe lahko sodelujejo vsi naši čuti. Morda nam trenutek in dan  polepša znova slišana pesem, ki smo jo nekoč radi poslušali, morda je to pogled na  kužka, oglašanje ptičk, ples krošenj v vetru … ali pa nekaj čisto posebnega, našega in nenavadnega…

Pred dnevi sem preko posrednika prejela čudovito košarico za kruh – popolno za naše zajtrke… košarica mi govori, da je prijateljica mislila name – tudi jaz bom, vsakokrat, ko jo bom uporabljala. Danes me osrečuje misel, da prijateljici  ob srečanju predam mojo marmeladico, da “poslajšam” njene zajtrke… nato klic druge prijateljice, naj pridem po nabrane borovnice… preden sem zaznala, da so borovnice že zrele, sem jih že dobila… 

Prve borovnice so bile  za lušte – skodelica borovnic s sladkorjem, kot v otroških letih…njami… preostale borovnice so šle v pito, ki jo imamo doma zelo radi… ob  omamnih vonjavah, ki so prihajali iz pečice, sem se veselila odziva naše najstarejše medvedke ob prihodu iz Ljubljane.

Recept za Majdino borovničevo pito:

Krhko testo:

*250 g moke

*125 g masla

*50 g sladkorja

*ščep soli

*rumenjak

Nadev:

*2 beljaka

*banana

*sok ene limone

*500g borovnic

*50 g sladkorja

*50 g mandljevih lističev

*½ žličke cimete

Peka:

40 minut na 200 stopinjah

V pečici pa sta bili kar dve – ena za nas in druga za prijateljico, ki mi je borovnice podarila… že naslednji dan jo je pita čakala v njeni pisarni… prepričana sem, da je vedela, od kod je prišla…

Če postanemo pozorni na utrinke lepote okrog nas, bomo kar naenkrat spoznali, da je ta naš svet, ki se včasih zdi tako težaven, zelo lep. Energija teče v smeri naše pozornosti, zakon privlačnosti deluje v prav vsakem trenutku. Če bomo pozorni na lepo, prijetno, bo to v našem življenju raslo. Od nas je odvisno ali  bomo opažali  lepoto okrog nas… Velika sprememba se lahko začne z drobnim cvetom sivke, le opaziti ga je treba.

V ljudeh prepoznajmo in opazimo tisto, kar jih plemeniti, dela posebne, neponovljive, vsak  človek namreč nosi v sebi svojo  lepoto… Mali princ bi me dopolnil: bistvo je očem nevidno, treba je gledati s srcem… Res je,  treba je gledati s srcem, opaziti to lepoto in jo gojiti… tudi z majhnimi pozornostmi :- )

In naj prišepnem – tale objava je začela nastajati ob moji jutranji kavici, pa me je prehitel čas in z objavo sem počakala do tega trenutka…  zdaj lahko dodam  majhno pozornost, ki mi je bila podarjena danes,  besede, ki nežno božajo mojo dušo in potrjujejo, da smo med seboj povezani, če le dovolimo biti…   “Hvala, ker nam pomagate verjeti in vzgajati, da je svet lep, prijazen in spoštljiv in da je bistvo v nas samih.” Kot bi mi neka prav posebna vila že zjutraj kukala čez ramo in brala o čem razmišljam… 

Zate, ki bereš in zame, čudovita stara pesem v novi preobleki v izvedbi pevca, ki mi ga je predstavila moja najdlje ljubljena medvedka … ker svet je res lep… 

https://www.youtube.com/watch?v=3Csjc76vvxU