Žalnica

Človek umira vse dni življenja,
še preden se zgodba neha.
Umirajo sanje, želje, hotenja
brez milosti, krivde in greha.
Uvenejo venci beli,
ugasnejo večne ljubezni,
praznota v srce se naseli
in zapustijo ga pesmi.
Potem pa začuda požene
v pušči zelena klica
in naenkrat ni več nobene smrti,
je nova resnica.

 

Tako stvarnica snuje
svoje večnostne sanje,
z njimi se nič ne končuje,
a vse je nadaljevanje.
(Tone Pavček)

337b1eb4-a098-486c-97b6-a80d7fd0a636

Vsemu na začetku je mama…

a689da63-51dc-427c-bf76-1ea8c50dfd83

Vsemu na začetku je mama.
Vsemu na koncu jama.
Vmes so mnogi zakaji in kaji,
vmes so solze in so smehljaji,
vmes so roke in so obrazi
vmes so zmage in so porazi
in poglavitno: življenja kres
do pekla in nebes.
Od mame do jame življenje mine.
Vmes so pota in so daljine,
vmes se ptica po nebu spreleta
vmes so fantje in so dekleta
in med njimi v dvojini vez
in nekaj skrivnostnega vmes.
Tisto skrivnostno, tisto malo
se bo v kom drugem nadaljevalo
kakor veter med listjem brez
malo za šalo in malo zares. ( Tone Pavček)

Žalnica

Včeraj je umrla oseba, ki sem jo  spoštovala in  občudovala dolga, dolga leta. Najine poti so se prepletale v otroških letih in ponovno kasneje, ko sem odrasla. V meni je pustila pečat, ki ne bo zbledel, s  svojim vzgledom pa me je nehote vodila na nove poti, dosegla, da so bili in so moji koraki bolj trdni in odločni.  Danes je dan, ko se spominjam vseh srčnih dogodkov, ki naju povezujejo…  v tolažbo so mi besede Toneta Pavčka, ki je na vprašanje ali veruje, da mrtvi še živijo, odgovoril:

»Mislim, da se človeško življenje ne preneha, ampak se nadaljuje v novi obliki. Lansko leto sem prevajal ruskega pesnika Zabolotckega, ki je mnogo let preživel v taboriščih. Pravi, ko bom umrl, ne bom umrl, lahko bom roža, lahko bom cvet, kopriva, ptica ki poje. To je njegova podoba. Ne gre za reinkarnacijo, ampak za vero v življenje, ki se ne konča. Menim tudi, da človek v smrti ni sam, ampak čuti prisotnost tistih, ki jih ima rad. Ljudje, katerim je živim ali mrtvim izkazoval svojo ljubezen, so v poslednji uri z njim. Vera v neminljivost in obstoj življenja nosi v sebi ogromno človeškost. Brez tega si manj kot človek. Brez te vere si obsojen na izginotje. S to vero v to pa si poklican tudi v drugačno človečnost in v dejavno ljubezen.« ( Tone Pavček)

12196091_1511138475849925_6037781255859325446_n